Vonj jutra
kraljevo
zavaja dan
v odpuščeno –
da ne bi bolelo,
jokalo –
zvonilo tam,
kjer ni zvonov.
Blazine trave z dražem jutra
blestijo v soncu –
zadišijo:
majhna sebi,
čutno polzim vase,
da se kdo ve kje,
približam udarcu dneva –
bo milosten ali surov.
Polja tiho
na soncu ležijo –
občutek svetosti,
kot prvo obhajilo;
razodeto zunaj mene –
komaj verjetno –
zlepljeno z odtisi milosti jutra,
za neizogiben čas trnjevo negotov..
Milena Sušnik Falle – Slovenija
(p.zbirka Prozorni kristali jutra)


2 comments
…Ta pesem je zelo prijetno
Piši pogosto
Author
…znaš… pišem, kada osjetim, da „moram“ napisati pesmu… nikada samo zato, da stvorim pesmu… na ovom sajtu puno je lepih pesama…od Gordane, Aleksandre M., g.Obradovića… koje volim, da čitam…nisu po „tekućem traktu“ i zato i kvalitetne… (osobno mišljenje)!